Postopek dialize, kaj je treba upoštevati?

Dializa je postopek, ki se izvaja za odstranjevanje škodljivih odpadkov v telesu v poznih fazah kronične ledvične bolezni ali kronične odpovedi ledvic. Dializa Morda vam je bolj znan izraz dializa. V normalnem zdravem telesu ta proces izvajajo ledvice. Vendar pa pri kronični ledvični bolezni ledvice ne morejo opravljati svojih funkcij. Dializa je sestavljena iz dveh vrst, in sicer hemodialize in peritonealne dialize. Hemodializa se izvaja z umetno ledvico (hemodializator) za odstranjevanje odpadkov in odvečne tekočine iz krvi. Nato se kri vrne v telo s pomočjo dializnega aparata. Medtem peritonealna dializa vključuje kirurški poseg za namestitev plastične cevi (katetra) v trebuh. Pri tej vrsti dialize se kri očisti v telesu.

Kdaj narediti dializo pri ljudeh s kronično ledvično boleznijo?

Po besedah ​​dr. Indah Fitriani, Sp.PD kot specialist za interno medicino iz bolnišnice Awal Bros, East Bekasi, je odločitev za začetek dialize res težka stvar. To je zato, ker terapija traja vse življenje, kar pacientu pogosto povzroča nelagodje in druga tveganja. Za odgovor na zgornja vprašanja dr. Indah je odgovoril, da je treba dializo začeti, ko koristi zmanjšanja uremičnih znakov ali simptomov odtehtajo tveganja in druge stranske učinke na kakovost bolnikovega življenja. Uremija se pojavi, ko telesni presnovni odpadki še naprej krožijo v krvi, ker ledvice ne morejo opravljati svojih funkcij. Obstaja več dejavnikov, ki jih je mogoče upoštevati pri začetku dialize. Eden od teh dejavnikov je ocenjena hitrost glomerularne filtracije (eGFR). Test eGFR bo ocenil, koliko krvi preide skozi glomerul (drobne filtre v ledvicah) vsako minuto. Nižji kot je rezultat testa eGFR, težja je stopnja poškodbe ledvic. V nadaljevanju je podrobnejša razlaga rezultatov testa eGFR:

1. Bolniki z eGFR >15 ml/min/1,73 m2

Bolniki z rezultati eGFR niso na dializi, čeprav obstajajo simptomi, ki so lahko povezani s končno odpovedjo ledvic. Običajno se ti bolniki še vedno odzivajo na zdravnikova zdravila, zato se dializa redko izvaja.

2. Asimptomatski bolnik z eGFR 5-15 ml/min/1,73 m2

V zgoraj navedenem bolnikovem stanju bo zdravnik opravil strogo oceno. Vendar dializa ne bo izvedena, če ni znakov ali simptomov, povezanih z ESRD (končna stopnja ledvične bolezni).

3. Bolniki z eGFR 5-15 ml/min/1,73 m2 z znaki ali simptomi, ki so lahko posledica ESRD

Bolniki v tej skupini morajo biti podvrženi konzervativnemu zdravljenju. Če se znaki ali simptomi, povezani z ESRD, kljub zdravljenju ne izboljšajo, vam lahko zdravnik priporoči dializo. Razen, če bolnikovo stanje zahteva dializo (absolutna indikacija).) z dializo ne smemo odlašati.

4. Bolniki z eGFR <5

Bolniki z zgornjimi rezultati testov bodo potrebovali dializo, tudi če ne kažejo nobenih znakov ali simptomov ESRD. Poleg zgornjih rezultatov testa eGFR je odločitev za začetek dialize razvidna tudi iz simptomov, povezanih s sindromom uremije, stopnje upadanja eGFR, kakovosti življenja bolnika in seveda bolnikove izbire.

Kaj pa dializa pri starejših bolnikih?

Dializa postane vseživljenjska terapija in bolniku povzroča nelagodje. Zato je treba o dializi razmisliti poglobljeno. Pri starejših bolnikih je lahko učinek dialize drugačen kot pri mlajših bolnikih. Na splošno lahko dializa ali dializni postopki pri starejših povzročijo zmanjšano kakovost življenja po dializi. Neželeni učinki dialize bodo bolj izraziti pri starejših bolnikih. »Zato je potrebno izobraževanje bolnikov in družin o zapletih, ki nastanejo med hemodializo ali dializnimi posegi (inradialitični posegi),« je povedala dr. lepa. Izvorna oseba:

dr. Indah Fitriani, SpPD

Specialist interne medicine

Bolnišnica Awal Bros, Vzhodni Bekasi