Začetek nastanka testa MBTI
Test MBTI je verjetno postal priljubljen šele v zadnjih letih. Vendar je bil ta test dejansko uveden že od druge svetovne vojne in je bil prvič napisan okoli leta 1940. Navdihnjen z idejami Carla Junga, prvega psihologa, ki je človeško osebnost razdelil na dva tipa, je začetnik MBTI razvil človeški tip osebnosti, ki takrat je bil razdeljen na dvoje, in sicer na introverte in ekstroverte. MBTI sproži par mati-hčerka. Mati, Katherine Cook Briggs in njen sin Isabel Briggs Myers, sta začela analizirati teorijo tega osebnostnega testa tako, da sta jo testirala s svojo ožjo družino. Nato so 20 let nadaljevali z izpopolnjevanjem in izgradnjo sistemov in teorij o tipih človekove osebnosti. Test MBTI ni vprašanje prav in narobe. Ta test je zasnovan tako, da lahko ljudje, ki ga opravijo, razumejo svoje všečnosti, nevšečnosti, prednosti, slabosti, poklicne poti, kako se odločati o interakciji z drugimi ljudmi. Šteje se, da rezultati testov MBTI predstavljajo tudi psihološki vidik osebe pri videnju sveta.Osebnostna delitev na testu MBTI
Rezultati testa MBTI temeljijo na štirih skupinah meril, in sicer:• Ekstraverzija (E) in Introverzija (jaz)
Ekstrovertna in introvert, ki je prva črka pri identifikaciji rezultata testa MBTI. Ekstrovertirani ljudje potrebujejo interakcijo z drugimi ljudmi za energijo. Po drugi strani pa so introverti ljudje, ki potrebujejo čas sami, da pridobijo energijo.• Zaznavanje (S) in Intuicija (N)
Ta skupina meril meri, kako oseba zbira informacije iz okolice.Ljudje, ki zbirajo informacije s pomočjo zaznavanje, so ponavadi bolj realistični in se osredotočajo na podatke in dejstva na terenu. Medtem pa ljudje, ki zbirajo informacije s pomočjo intuicijo, ki jih bolj zanima domišljanje o prihodnosti, stvareh, ki se lahko zgodijo, in abstraktnih teorijah.
• Razmišljanje (T) in Občutek (F)
Nadaljevanje kriterijev S in N, je razmišljanje (T) in občutek (F). To merilo obravnava način, kako nekdo sprejema odločitve na podlagi svojih misli ali intuicije. Ljudje, ki se odločajo na podlagi razmišljanje, ki svoje odločitve poudarja na objektivnih podatkih in dejstvih. Medtem pa ljudje, ki se zanašajo na občutek, bo pri odločanju bolj upoštevan do čustev drugih ljudi.• Sojenje (J) in Zaznavanje (P)
Končno merilo, ki se ocenjuje, je način interakcije osebe s svetom okoli sebe. Ljudje, ki so nagnjeni k presoji, bodo razmišljali bolj strukturirano in trdno. Medtem so ljudje, ki razmišljajo z zaznavanjem, ponavadi bolj odprti, prilagodljivi in prilagodljivi. Štiri skupine meril so nato razdeljene na 16 tipov osebnosti, in sicer: 16 osebnosti v rezultatih testov MBTI [[sorodni članki]]Prednosti in slabosti glede natančnosti rezultatov testov MBTI
Ko sem izvedela rezultate testa MBTI in prebrala razlago, sem refleksno prikimala in se besedo za besedo strinjala, ki je secirala mojo osebnost. Bodisi zaradi predlogov ali pa je za tem znanstvena razlaga. Za navadne ljudi je poznavanje skrivnosti o sebi prijetna stvar. Poleg tega so rezultati testa MBTI razloženi z zelo prijaznimi, nevtralnimi in neobsojajočimi besedami. Vendar se osebnostni test ne bi smel uporabljati kot uradno merilo zoper osebo. To lahko zlahka uporabim, ko delam čudne teste, kot je ugibanje osebnosti izbrane najljubše hrane. Ko pa gre za rezultate MBTI, mi je všeč ali ne, se počutim prisiljenega, da se razglasim za INFJ. Enako z mnogimi drugimi ljudmi, ki so opravili ta test. Zdi se, da sem prej pozabil, da sem izpolnil tudi vprašalnik MBTI in rezultat je bil, da sem bil INFP. Različne osebnosti. Takšni primeri povzročijo, da strokovnjaki dvomijo v točnost rezultatov testa MBTI. Poleg tega MBTI na splošno deli ljudi samo v dve kategoriji, in sicer na introverte in ekstroverte. Ta ocena se nekaterim strokovnjakom zdi preveč črno-bela. Psihologi trdijo, da je za uporabo psihološkega merilnega orodja treba doseči štiri vidike, in sicer:- Zanesljivost (lahko se zaupa)
- Veljavnost (natančno)
- Neodvisna (raziskava izvedena neodvisno ali nevtralno)
- Celovita (temeljito)
- Prijaznost (nagnjenost k postavljanju interesov drugih pred lastne in izogibanju konfliktom)
- vestnost (oceni stopnjo discipline v osebi)
- Ekstraverzija (oceni človekovo nagnjenost k zunanji stimulaciji)
- Odprtost do izkušenj (oceni človekovo nagnjenost k abstraktnemu in kompleksnemu razmišljanju)
- Nevrotizem (ocenite človekovo nagnjenost k doživljanju negativnih čustev, kot so strah, žalost, tesnoba in sram)
Za kakšno osebnost pravijo, da je zdrava?
Wiebke Bleidorn, PhD, profesor psihologije z UC Davis pravi, da lahko psihološko zdravo osebnost označujejo naslednje lastnosti:- Sposoben čutiti in izražati čustva
- Prepričani v lastne sposobnosti
- Čustveno stabilen
- Sposoben se soočiti s stresom
- Enostaven za interakcijo
- Prijazen in topel, ko se pogovarjate s tistimi okoli vas
- Bodi to, kar si