Ta terapija je učinkovita pri premagovanju zakasnitve otrokovega govora

Otrok Anine mame lahko pri 2 letih razločno govori, sina Budijeve mame, ki je enake starosti, pa ne razume, ko govori. Primeri stanj, ki jih doživlja Budijeva mati, pogosto sprašujejo starše, ali ima njihov otrok zamudo pri govoru ali ne. Govorne zamude pri otrocih so povezane s težavami pri branju, pisanju, pozornosti in druženju. Pri otrocih z zaostankom v govoru je zelo pomemben temeljit pregled rasti in razvoja, saj lahko jezikovne težave nastanejo tudi zaradi drugih vzrokov, na primer zaradi motenj sluha, avtizma, motenj v duševnem razvoju, do redkih bolezni, kot je Angelmanov sindrom. Jezik je razdeljen na dva, in sicer na receptivni jezik, ki je sposobnost razumevanja, in na ekspresivni jezik, in sicer na sposobnost izražanja misli, občutkov in idej. Medtem ko je govor besedni produkt jezika. Poleg besednega je poznan tudi neverbalni jezik, na primer znakovni jezik, uporaba slik ali drugih medijev. Receptivna govorna motnja se pojavi, ko otrok ne more razumeti, kaj govorijo drugi ljudje, medtem ko se do motnje izraznega govora pojavi, ko se zdi, da otrok razume, kaj ljudje govorijo, vendar se ne more odzvati.

Prepoznavanje otrokove zamude pri govoru

Za ugotavljanje prisotnosti ali odsotnosti otrokove govorne zamude je seveda treba najprej poznati normalne stopnje otrokovega razvoja. Tukaj je splošen vodnik:
  1. Dojenček, star 1 leto, je sposoben:
    • Poiščite in se obrnite proti viru zvoka
    • Reagirajte, ko je omenjeno njegovo ime
    • Mahanje v slovo
    • Če pokažete na nekaj, se otrok obrne v smer, kamor gre
    • Izmenično govorite, poslušajte, medtem ko govorite
    • Reči "pa-pa" ali "ma-ma"
    • Povejte vsaj 1 besedo
  2. Med 1-2 leti lahko dojenčki:
    • Po preprostih navodilih
    • Po navodilih pokažite na nekatere dele telesa
    • Kažete na predmet, ki ga zanima, da vam ga pokaže
    • Naučite se 1 novo besedo vsak teden pri 18-24 mesecih
  3. Pri 2 letih so otroci sposobni:
    • Po preprostih besednih ukazih
    • Lahko pove 50-100 besed
    • Sposoben sestaviti stavke z najmanj 2 besedami
    • Večino njegovega govora lahko drugi razumejo
Pomembno je vedeti, kdaj je treba nadalje zdraviti otroka, za katerega se zdi, da ima zamudo pri govoru. Naslednji so pogosti simptomi zamude pri govoru:
  • ne blebetanjeali ne izreči vsaj treh besed do 15. meseca starosti
  • Ne govori ali ne more reči vsaj 25 besed do 2 let starosti
  • Ne zna sestaviti preprostih stavkov, ne razume preprostih ukazov pri 3 letih
  • Težko razumeti navodila
  • Slaba izgovorjava in artikulacija besed
  • Težko nizati besede
  • Ne morem sestaviti celotnih stavkov
[[Povezan članek]]

Logopedska terapija za premagovanje otroške govorne zamude

Govorna terapija je učinkovita pri zdravljenju otrokove zamude pri govoru, njena učinkovitost pa je odvisna od osnovnega vzroka težave. Izkazalo se je, da je logopedska terapija učinkovita pri otrocih z izrazitimi govornimi težavami, vendar ne dovolj učinkovita za premagovanje težav z receptivnim govorom. Tu so vrste logopedske terapije, ki jih lahko izvajajo otroci:

1. Logopedija za govorno zapoznele otroke

V bistvu se terapija izvaja za spodbujanje otrok k govorjenju. Terapevt bo poskušal na različne načine, na primer privabiti otroka k igri, predstaviti slikovne karte ali znakovni jezik.

2. Terapija za otroke z apraksijo

Apraksija je težava pri izgovorjavi določenih zlogov. Otrok pozna besedo, ki jo želi izgovoriti, vendar je ne more pravilno izgovoriti. Za pomoč pri zdravljenju apraksije je potrebna intenzivna terapija. Terapevt lahko vašemu otroku pomaga razumeti slušne, vizualne ali otipne odzive. Na primer z usposabljanjem otrok, da govorijo pred ogledalom, ali s snemanjem njihovih glasov.

3. Terapija jecljanja (jecljanje)

V primeru jecljanja bo terapevt skušal otroka usposobiti, da bo govoril počasneje in jasneje, saj prehitro govorjenje pogosto poslabša jecljanje. Uspeh ali neuspeh otroka z govornimi zamudami pri normalnem govoru in komunikaciji je odvisen od vrste motnje in njenega vzroka. Na splošno bodo boljši rezultati doseženi, če se odkrivanje in intervencija izvedeta čim prej. Strokovnjaki se strinjajo, da ni določenega starostnega merila za diagnosticiranje zamud pri govoru. Zaskrbljenost staršev je ena od zgodnjih indikacij, ki jih lahko uporabimo za takojšen pregled otroka.