Postati potapljač ni brez tveganj. Ena, ki se skriva, je dušikova narkoza, ki je začasno stanje, ki lahko resno vpliva na zdravje potapljača. Dušikova narkoza se pojavi, ko potapljač vdihne plin, ki se spremeni ob vstopu v globino pod 30 metrov. Poleg dušikove narkoze obstaja veliko izrazov, kot npr
narks, zanos v globino, učinek martinija, in
narkoza z inertnim plinom. Čeprav to stanje lahko traja kratek čas, pa posledice na zdravje potapljača niso heca.
Kako nastane dušikova narkoza?
Ob vstopu v vodo potapljači vdihavajo plin skozi rezervoar s kisikom, ki vsebuje dušik, kisik in druge pline. Ko potapljač vstopi v globino več kot 30 metrov, se tlak v vodi poveča. Posledično se lahko vdihani plin spremeni. Zato se večina potapljačev, ki doživijo dušikovo narkozo, počutijo neprijetno, s simptomi, kot so:
- Zamegljen vid
- Kratkotrajna izguba spomina
- Občutek, kot bi bil pijan
- Ne morem se skoncentrirati
- Pojavi se občutek evforije
- dezorientiranost
- Zmanjšano delovanje mišic in živcev
- Preveč osredotočen na določena področja
- halucinacije
- Občutek strahu ali panike brez razloga
- Izguba zavesti
- Smrtna koma
Na splošno se začetni simptomi dušikove narkoze čutijo, ko se potapljač potopi globlje od 30 metrov. Dokler se ne potopite globlje, se simptomi dušikove narkoze ne bodo poslabšali. Poleg tega, ko se potapljač vrne na površje, bodo simptomi dušikove narkoze izginili sami. Ko pa se potapljač odpravi na globino približno 90 metrov, lahko simptomi dušikove narkoze postanejo resnejši. Na to vplivajo tudi simptomi dušikove narkoze, kot sta zamegljen vid in dezorientacija, zaradi česar se potapljač nevede spusti globlje. [[Povezan članek]]
Vzroki dušikove narkoze
Do sedaj raziskovalci niso prepričani, kaj točno povzroča dušikovo narkozo. Po analizi pa se ob vdihavanju plina potapljaču, ko je ta pod 30 metrov, poveča tudi pritisk kisika in dušika v krvi. Posledično bo v telesu potapljača pritisk na centralni živčni sistem. Višji kot je pritisk, bo dušik vstopil v maščobno tkivo v možganskih živčnih celicah, tako da je moten prenos signala v možgane in iz njih. Zato v grščini narkoza izvira iz besede "narke", kar pomeni "otrplost". To stanje se lahko zgodi vsakomur, še posebej tistim, ki se potopijo dovolj globoko. Potapljačevi možgani se bodo odzvali počasneje, tako da bo oslabljena sposobnost sprejemanja odločitev. Prav tako poslabša potapljačevo koordinacijo in spomin.
Kako preprečiti dušikovo narkozo
Vsak potapljač mora zelo dobro poznati posledice potapljaškega procesa, ki ga izvaja. Poleg prilagajanja globine potapljanja glede na svoje sposobnosti lahko naredite več stvari, da preprečite nastanek dušikove narkoze:
- Poskrbite za dovolj počitka in vnosa tekočine pred in po potapljanju
- Ne potapljajte se, če je vaše telo utrujeno ali neprimerno, ker se dušikova narkoza lahko poslabša
- Vadite, da se redno navadite na občutenje simptomov dušikove narkoze
- Ko se dvignete na površje, naredite to postopoma in naredite premor 10-30 sekund vsakih 10 metrov.
- Pred in po potapljanju poskrbite za tople
- Poskrbite, da se opremite s tem, kaj storiti v nujnih primerih
Za potapljače ne pozabite tudi, da ni tolerance za simptome dušikove narkoze. To pomeni, da ko se nekdo danes potopi in sploh ne čuti dušikove narkoze, še ne pomeni, da se bo isto zgodilo naslednji dan. [[Povezan članek]]
Opombe iz SehatQ
Čeprav je dušikova narkoza začasen simptom, so možni dolgoročni učinki. Nekateri potapljači se lahko počutijo dezorientirani tudi po vrnitvi na površje. V drugih primerih lahko potapljači tudi izgubijo zavest in celo padejo v komo, ko so še v vodi. Vedno obstaja možnost, da potapljač doživi dušikovo narkozo, le simptomi so različni. Pri vstopu v vodo obstaja nevarnost za življenje. Splošni nasvet med potapljači je, da dušikovo narkozo obravnavate kot sovražnika in preprečite, da bi vas pretirano prizadelo poznavanje svojih meja.
