Dunning-Krugerjev učinek, ko se nekdo pretvarja, da je pameten

Na tem svetu seveda obstajajo ljudje, ki mislijo, da so pametni. V psihologiji lahko Dunning-Krugerjev učinek vpliva na ljudi, ki mislijo, da so pametni. Ljudje, ki izkusijo ta učinek, se bodo počutili boljše v smislu svojega znanja in sposobnosti. Ni pa se zavedal, da so njegovo znanje in sposobnosti še daleč pod drugimi.

Kaj je Dunning-Krugerjev učinek?

Dunning-Krugerjev učinek je kognitivna pristranskost ali napaka pri ocenjevanju in razmišljanju o svojih sposobnostih. Človek verjame, da je pametnejši in sposobnejši, kot je v resnici. To se zgodi, ker kombinacija slabega samozavedanja in nizkih kognitivnih sposobnosti povzroči, da precenjuje svoje sposobnosti. Ljudje z Dunning-Krugerjevim učinkom bodo dolgo govorili o temi in trdili, da imajo prav, medtem ko so mnenja drugih napačna. Tudi če se zdi, da drugih ljudi ne zanima, o čem govori, bo še naprej brbljal in ignoriral svojo nevednost. Ta učinek sta najprej opisala dva socialna psihologa, in sicer David Dunning in Justin Kruger. V seriji študij so ljudje, ki so imeli slabe rezultate pri testih slovnice, humorja in logike, sebe ocenili kot višje sposobnosti, druge pa kot zelo slabe. Pravzaprav zaradi njegovega nizkega znanja ali sposobnosti ne more prepoznati ravni spretnosti in kompetenc drugih, zato se nenehno vidi kot boljšega, sposobnejšega in bolj obveščenega. Poleg tega ne zna prepoznati tudi lastnih napak. [[Povezan članek]]

Dunning-Krugerjev učinek

Na splošno imajo ljudje z Dunning-Krugerjevim učinkom izjemno samozavest. Ko ima nekaj informacij o temi, se počuti zelo dobro obveščenega in postane strokovnjak. Lahko tudi verjame napačnim informacijam in jih samozavestno posreduje drugim. Dunning in njegovi kolegi so izvedli eksperiment tako, da so udeležencem postavljali vprašanja o izrazih v politiki, biologiji, fiziki in geografiji. Vstavljeni so tudi izrazi, ki so izmišljeni in nimajo pomena. Vendar je približno 90 % udeležencev izjavilo, da razumejo umetne izraze. Če jih ne preverite, se lahko napačne informacije ljudi, ki doživljajo Dunning-Krugerjev učinek, razširijo in lahko povzročijo nemire. Ta pojav se lahko pojavi kjer koli na različnih področjih. Brez nadaljnjega preučevanja lahko tudi neposredno izrazi ali sprejema odločitve. Ko ima nekdo minimalno znanje o nečem, se mu bo to res zdelo preprosto, zato mu je lahko karkoli reči. Žal ljudi z Dunning-Krugerjevim učinkom ni zlahka kritizirati, ker mislijo, da imajo prav.

Kako se izogniti učinku Dunning-Kruger

Tukaj je tisto, kar morate storiti, da se izognete učinku Dunning-Kruger in dobite realno oceno svojih sposobnosti:
  • Še naprej se učite in vadite  

Namesto da bi se počutili, kot da veste vse o temi, nadaljujte s kopanjem globlje. Ko pridobivate več znanja, večja je verjetnost, da boste spoznali, da se je treba še veliko naučiti. To lahko prepreči težnjo, da mislite o sebi kot o strokovnjaku.
  • Vprašajte druge ljudi

Druga strategija za premagovanje Dunning-Krugerjevega učinka je prositi za mnenje in konstruktivno kritiko drugih. Čeprav je včasih težko slišati, vam lahko povratne informacije dajo vpogled v to, kako drugi dojemajo vaše sposobnosti.
  • Vprašaj se

Tudi če ste izvedeli več in prejeli povratne informacije od drugih, se poskusite vprašati, ali je to, kar veste, pravilno. To se naredi, da uveljavite svojo vero in prepričanje v nekaj, kar je prav, da ne bo izdalo napačnih informacij. Začnite se navajati na to. Občutek, da imate boljše sposobnosti ali znanje od drugih ljudi, zagotovo ni dober, še posebej, če je realnost precej drugačna.