Hipnoza ali hipnoterapija je zdravljenje, ki uporablja sprostitev, intenzivno koncentracijo in osredotočeno pozornost za doseganje stanja povečane zavesti, znanega kot
trans. V tej situaciji se bo vaša pozornost začasno osredotočila in blokirala vse, kar se dogaja okoli vas.
Hipnoterapija kot zdravljenje duševnega zdravja
Hipnoza velja za pomoč pri psihoterapiji. Kajti v hipnozi lahko človek raziskuje boleče misli, občutke in spomine, ki jih je skrila svoji zavesti. Poleg tega hipnoterapija omogoča tudi, da bolniki vidijo stvari drugače, na primer blokiranje zavedanja bolečine. Hipnozo lahko uporabimo na dva načina, in sicer kot predlog terapije in analizo.
1. Sugestivna terapija
Ko je hipnotiziran, se lahko bolje odzove na predloge ali predloge drugih. Zato lahko hipnoza nekaterim bolnikom pomaga spremeniti določeno vedenje. Ta terapija vam lahko pomaga tudi spremeniti vaše zaznave in občutke, zaradi česar je uporabna za zdravljenje občutkov bolečine.
2. Analiza
S sprostitvenim pristopom lahko ugotovimo vzroke psihičnih težav, ki lahko izvirajo iz preteklih travmatičnih motenj ali simptomov, ki so skriti v podzavestnem spominu. Ko je vzrok razkrit, ga lahko zdravimo s psihoterapijo. To hipnotično stanje omogoča osebi, da je med razpravami bolj odprt in dovzeten za predloge. Ta korak lahko poveča uspešnost zdravljenja drugih stanj, kot so:
- Fobija ali strah
- Motnje spanja
- Depresija
- Pod stresom
- Posttravmatska anksioznost
- Žalost zaradi izgube
Hipnoterapija se uporablja tudi za pomoč pri nadzoru bolečine in slabih navad, kot so kajenje ali motnje prenajedanja. Koristno je tudi, če se izvaja pri ljudeh, ki imajo hude simptome in potrebujejo krizno upravljanje. Vendar se je treba spomniti, da hipnoza ni primerna za bolnike, ki doživljajo blodnje ali halucinacije, pa tudi za uživalce drog in alkohola. Ta terapija je lahko manj učinkovita kot druga zdravljenja, kot so zdravila ali psihiatrične motnje. Nekateri terapevti s hipnoterapijo obnavljajo spomine, ki jih bolniki potlačijo ali skrijejo, za katere se domneva, da so vir bolnikovih težav. Vendar pa sta kakovost in točnost informacij, ki jih posredujejo bolniki pod vplivom hipnoze, manj zanesljivi. Poleg tega lahko ta terapija ustvari lažne spomine, ki običajno nastanejo kot posledica nenamernega predloga ali vprašanja terapevta. Zato ta metoda ni več glavni korak, ki ga izvaja terapevt. Vendar pa hipnoza ni nevaren postopek. Ker ta postopek ne nadzoruje uma ali uma pacienta. Terapevt bolnika ne bo prisilil, da naredi nekaj sramotnega ali nekaj, česar bolnik noče. Obstaja veliko tveganje kot stranski učinek v obliki lažnih spominov, zaradi česar so spomini netočno izraženi.
