Kaj je bolečina? Poznajte vrsto in rokovanje

Bolečine v telesu pogosto doživlja nekdo iz vseh družbenih slojev, od malčkov do starejših. Neredko bodo nekateri ljudje zmedeni zaradi vrste bolečine, ki jo čutijo, in najprimernejšega zdravljenja. Pojasnilo dr. Fanny Aliwarga, Sp.KFR iz bolnišnice Eka, nam bo pomagala globlje razumeti bolečino in njeno obvladovanje.

Kaj je bolečina?

Po besedah ​​dr. Fanny Aliwarga, Sp. KFR, bolečina je marker signal kot naravni odziv telesa na zunanje pogoje. Čeprav je bolečina lahko neprijetna, dejansko zagotavlja zaščito, čeprav ne pomeni nujno nevarnosti ali poškodb v telesu. Bolečina je lahko sredstvo komunikacije iz telesa. To pomeni, da je bolečina, ki jo doživimo, način, kako nam naše telo sporoča, da je z določenimi tkivi nekaj narobe in da je za njeno odpravo potrebno ustrezno zdravljenje. Pravočasno zdravljenje bolečine bo pripomoglo tudi k hitremu okrevanju telesa, da se bomo lahko vrnili k svojim dejavnostim. Tok, kako telo obdeluje bolečino

Vrste bolečine, ki jo čuti bolnik

Bolečina je lahko različnih vrst z različnimi vzroki. Razdelitev vrst bolečine se lahko izvede glede na njeno naravo, na podlagi poškodbe ali morda glede na lokacijo tkiva, ki boli.

1. Vrste bolečine po naravi

V osnovi lahko bolečino razdelimo na dve vrsti, in sicer na akutno bolečino in kronično bolečino. Akutna bolečina se pojavi nenadoma in običajno traja kratek čas. Medtem pa je kronična bolečina bolečina, ki traja že dlje časa in je bolj odporna na nekatera zdravila.

2. Vrste bolečine glede na škodo

Poleg delitve bolečine na kronično in akutno lahko bolečino razvrstimo tudi glede na vrsto poškodbe, ki se pojavi. Tukaj je razlaga.
  • Nevropatska bolečina, in sicer bolečine, ki nastanejo zaradi poškodbe živcev. Nekatere primere nevropatske bolečine lahko povzroči sladkorna bolezen in bolečina zaradi okužbe z virusom herpesa (bolečina zaradi virusa herpesa). Skodle).
  • Nociceptivna bolečina, in sicer bolečine, ki nastanejo zaradi poškodbe določenih tkiv.
Tako nevropatska kot nociceptivna bolečina lahko povzročita tudi 'bolečino' na čustveno in psihično stanje pacienta. Ta vrsta bolečine je znana kot psihogena bolečina.

3. Vrste bolečine glede na prizadeto tkivo

Nekatere bolečine se lahko navedejo tudi glede na vrsto prizadetega tkiva, in sicer:
  • Mišično-skeletna bolečina: Bolečina, ki prizadene mišice, vezi in kite, pa tudi kosti.
  • Bolečine v mišicah: Bolečina, ki se čuti zaradi prekomerne uporabe ali nikoli uporabljenih mišic.
  • Bolečine v trebuhu: Občutek bolečine v želodcu.
  • Bolečine v sklepih: bolečine v sklepih.

4. Bolečina, ki se nanaša na sindrom

Nekatere bolečine se lahko nanašajo tudi na določene sindrome. Nekaj ​​primerov te vrste bolečine, in sicer:
  • Sindrom centralne bolečine, in sicer bolečina, ki se pojavi v multipla skleroza ali poškodbo hrbtenjače in lahko povzroči poškodbe možganov.
  • Kompleksni regionalni bolečinski sindrom, ki je motnja boleče bolečine zaradi poškodbe, ki je videti manjša in napreduje v motnjo živcev, ki se pošljejo v prizadeti organ ali del telesa.

Kakšni so učinki bolečine?

Kot je navedeno zgoraj, lahko v osnovi bolečino razdelimo na dve, in sicer na akutno bolečino in kronično bolečino. Akutno bolečino lahko opredelimo kot bolečino, ki se pojavi nenadoma za omejen čas. Medtem pa je kronična bolečina bolečina, ki traja dlje časa in je običajno bolj odporna na nekatera zdravila. Tako akutna kot kronična bolečina lahko povzroči fizične, čustvene in psihične težave, ki motijo ​​bolnikovo življenje. Ker pa se kronična bolečina pojavlja v daljšem časovnem obdobju, je zaradi te bolečine bolnik bolj dovzeten za psihične motnje. Vsak bolnik doživlja drugačno bolečino, čeprav je stanje bolezni enako, zato je potrebno ustrezno zdravljenje. Akcija se začne z diagnozo specialista fizikalne medicine in rehabilitacije, da določi ustrezno terapijo za bolnikovo stanje. Po tem se predpiše ustrezno zdravljenje. Vendar je treba upoštevati, da lahko lajšanje bolečin traja različno dolgo. Pravzaprav obstajajo nekatera stanja, pri katerih bolečina ne izgine popolnoma.

Diagnoza vzroka mišično-skeletne bolečine pri zdravniku

Obstaja veliko načinov, s katerimi zdravniki diagnosticirajo vzrok bolečine pri bolnikih. Diagnozo je mogoče razbrati iz občutenih simptomov, bolnikove zdravstvene anamneze, bolezni, poškodb, ki so jih doživeli, do izvedenih zdravstvenih ukrepov. Več korakov za diagnosticiranje vzroka bolnikove bolečine, vključno z:
  • krvni test
  • Rentgen oz pregled z računalniško tomografijo
  • MRI skeniranje.
elektromiografski (EMG) pregled, ultrazvok, oz živčni bloki Prav tako je treba ugotoviti vzrok bolečine.

Zdravljenje bolečine, ki ga bo opravil zdravnik

Ravnanje in zdravljenje bolečine se razlikujeta, odvisno od vrste bolečine, ki jo ima bolnik. Zdravljenje je lahko v obliki medicinskih ukrepov do dajanja zdravil proti bolečinam. Nekaj ​​primerov zdravljenja bolečine, razen peroralnih zdravil, in sicer:
  • Laserska svetlobna terapija, ki je neinvaziven postopek, ki lahko prodre globoko v telesna tkiva. Ta terapija lahko zmanjša bolečino ter pomaga popraviti in zdraviti telesna tkiva
  • Terapija z orodji Radio frekvenca, in sicer terapija za zmanjšanje bolečin v vratu in hrbtu z uporabo radijskih valov
  • Zdravljenje z električnimi načini, kot je TENS, ki uporablja električne tokove za lajšanje bolečine s signali, poslanimi v hrbtenjačo in možgane
  • Ogrevalna terapija s diatermijo oz ultrazvok ki poudarjajo vroče ali tople temperature v razponu od 38 do 45 stopinj Celzija
  • Injekcija suha igla na točki, ki občuti bolečino, in sicer dejanje vboda igle brez zdravil v boleči del telesa
  • Injekcija v mišice in sklepe, ki je dejanje z uporabo zdravil, kot so kortikosteroidi, na boleči del telesa
  • Injekcija za spodbujanje regeneracije bolečih delov telesa zaradi poškodbe/raztrganine mišic
  • Injekcija živca, ki povzroča bolečino
  • Dajanje mavca za lajšanje bolečin.
Bolečina je pravzaprav način, s katerim telo sporoča, da je v našem telesu nekaj narobe. Če začutite bolečino, ki moti vsakodnevne aktivnosti, nemudoma obiščite zdravnika za ustrezno in skrbno zdravljenje. Izvorna oseba:

dr. Fanny Aliwarga, Sp.KFR

Eka bolnišnica BSD