Disociativna amnezija je vrsta disociativne motnje, ki vključuje nezmožnost zapomniti pomembne osebne podatke, ki jih večina ljudi redko pozabi. Disociativne motnje so duševne bolezni, ki vključujejo motnje spomina, zavedanja, identitete in/ali zaznave. Če sta moteni ena ali dve od teh funkcij, bo to povzročilo simptome. Ti simptomi lahko motijo človekove vsakodnevne dejavnosti, vključno z družbenimi dejavnostmi, delom in odnosi. Disociativna amnezija se lahko pojavi, ko ljudje blokirajo določene informacije, običajno dogodke, povezane s travmo ali stresom. Zaradi tega si ne bo mogel zapomniti pomembnih osebnih podatkov. To stanje se razlikuje od običajnega primera pozabe. Na primer, pozabite odložiti ključe ali se ne morete spomniti imena nekoga, ki ste ga srečali le enkrat ali dvakrat. Disociativna amnezija ni enaka običajni obliki amnezije, ki vključuje izgubo informacij iz spomina, običajno zaradi bolezni ali poškodbe možganov. Pri disociativni amneziji so spomini še vedno tam, vendar so shranjeni zelo globoko v človekovem umu in jih ni mogoče priklicati. Vendar se lahko spomin vrne sam ali potem, ko ga sproži nekaj okoli osebe.
Vzroki disociativne amnezije
Ta amnezija je povezana z ekstremnim stresom, ki je lahko posledica travmatičnega dogodka. Na primer vojna, spolno nadlegovanje, nesreče ali naravne nesreče, ki ste jih videli ali doživeli na lastni koži. Obstaja tudi možnost genetskih dejavnikov pri razvoju disociativnih motenj, vključno z disociativno amnezijo, ker imajo ljudje s temi motnjami včasih bližnje sorodnike s tem stanjem.
Simptomi disociativne amnezije
Glavni simptom te bolezni je nenadna nezmožnost spominjanja preteklih dogodkov ali osebnih podatkov. Bolniki so običajno videti zmedeni in imajo depresijo ali tesnobo.
Diagnoza disociativne amnezije
Če se pojavijo simptomi disociativne amnezije, mora zdravnik to oceniti s popolno anamnezo in fizičnim pregledom. Čeprav ni posebnega testa za diagnosticiranje amnezije, lahko zdravniki opravijo več testov, kot so:
elektroencefalogrami (EEG),
nevroimaging ali krvne preiskave. Ti testi služijo za izključitev možnosti nevroloških bolezni ali drugih bolezni in stranskih učinkov zdravil kot vzroka simptomov disociativne amnezije. Nekatera stanja, kot so možganska bolezen, poškodba glave, zastrupitev z drogami ali alkoholom in pomanjkanje spanja, lahko povzročijo simptome, podobne disociativnim motnjam, vključno z amnezijo. Če ni ugotovljene telesne bolezni, se lahko bolnik napoti k psihiatru ali psihologu, ki sta posebej usposobljena za diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj. Uporabljajo intervjuje in orodja za ocenjevanje, ki so posebej zasnovana za oceno, ali ima oseba disociativno motnjo ali ne.
Zdravljenje disociativne amnezije
- Psihoterapija. Ta terapija uporablja psihološke tehnike, namenjene spodbujanju konfliktne komunikacije in povečanju vpogleda v težave.
- Kognitivna terapija. Terapija se osredotoča na spreminjanje disfunkcionalnih miselnih vzorcev ter posledičnih občutkov in vedenja.
- Družinska terapija. Ta vrsta terapije lahko pomaga pri učenju obolelega družine o motnji in njenih vzrokih ter lahko pomaga družini, da se seznani s simptomi ponovitve bolezni.
- Kreativna terapija (glasba ali umetnost). Ta terapija lahko bolnikom omogoči, da izrazijo svoje misli in občutke na varen in ustvarjalen način.
